Direktor konjiške zadruge: Naj tudi tisti, ki vihtijo vile, dobijo ustrezen in pravičen delež!

Stane Levart. Direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice o težavah, s katerimi se v času pandemije koronavirusne bolezni soočajo kmetje, in o rešitvah, ki jih pričakujejo. Pa tudi o poslovanju zadruge v lanskem letu in načrtih za letos – kmalu v Oplotnici odpirajo novo trgovino …

Kakšno leto je za kmeti na območju, ki ga pokriva konjiška zadruga?
Če ocenjujemo leto 2020 skozi parametre rastnih lastnosti in pridelkov na naših njivah, travnikih, sadovnjakih in vinogradih, ga lahko zelo pohvalimo in si ga v ponovitvah želimo.
A kaj kmalu se lahko spomnimo na velike težave (korona kriza), ko se je pokazalo, kako zelo smo lahko (hitro!) odvisni od lastne pridelave in predelave živil. Bilo je veliko skrbi na področju prodaje mleka, kjer lahko sedaj ugotovimo, da je mlečni sektor še kar dobro odnesel krizo.
Žal tega ne moremo trditi za živinorejce. Cena govejega (tudi svinjskega) mesa je na osnovnem odkupu (klavnice) zelo padla. Temu je v manjši meri botrovala znižana potrošnja in zapora HoReCa sektorja (okrajšava za hotelirstvo, restavracije, catering, op.a.), pomembno se je zmanjšal izvoz govejega mesa, žal pa to za uvoz (kakovost?) težko ugotovimo.
Velike težave imajo tudi vinarji; toliko večje tisti, ki so bili močneje s prodajo prisotni v gostinstvu, hotelirstvu …, podobno sadjarji. Kot rečeno: upad prodaje je velik.
Je prišlo na kmetijah do upada dohodkov? Na katerih najbolj, za koliko?
Praktično na vseh kmetijah je prišlo do upada dohodkov. Če skušamo oceniti: na vinogradniških kmetijah je dohodek padel od 30 do 80 odstotkov, podobno tudi na sadjarskih kmetijah. Na živinorejskih so zaznali 20 do 30 odstotni upad, na mlečnih kmetijah od 5 do 15 odstotkov.

Katere so trenutno največje težave v kmetijstvu?
Krizni momenti iz leta 2020 se nadaljujejo tudi v leto 2021. Odkupna cena govejega mesa se le počasi dviguje. Še vedno je med najnižjimi v Evropi. Vinarstvo je še vedno v šoku in se počasi prilagaja. Problem ostaja v zaprtju HoReCa sektorja. Za vsaj prvih nekaj mesecev v letu 2021 ugotavljamo, da mlečni sektor večjih pretresov ne bo doživel. Tudi naša (kmečko-zadružna) mlekarna Celeia Zelene doline deluje dobro, stabilno.
Se pa je že s koncem leta 2020 začel pojavljati nenormalen trend podražitev krmnih komponent, ki gredo v “nebo”. Domneva se, da je enormne količine beljakovinskih komponent (soja, krmna repica) in koruze zakupila Kitajska, ki pospešeno obnavlja prašičerejo in tudi prirejo mleka. Posledično je tudi močna krma za naše kmete vedno dražja in težje dobavljiva.

Stane Levart. Foto: osebni arhiv – Facebook

Kaj vse to pomeni za pridelovalce?
Vsak kmet (pridelovalec) si najbolj želi stabilnih razmer in sigurnosti. Sektor kmetijstva in pridelave hrane se načeloma slabo odziva na nenadne in rigorozne tržne momente. Kot rečeno, se odkupne cene živine zelo počasi dvigujejo, cena mleka je zaenkrat stabilizirana, načeloma tudi odkupna cena lesa.
So bili oziroma ali so kmetje deležni dovolj pomoči?
V protikoronske svežnje pomoči so bili vključeni tudi kmetje. Od administrativnih poenostavitev pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike, do nekaterih zagotovljenih finančnih nadomestil: pomoč v obliki izrednega temeljnega dohodka, denarno nadomestilo kmetom in nekaterim drugim upravičencem, ki jim je bila odrejena karantena, finančna pomoč pri prodaji govejih pitancev, finančna pomoč, če bi se okužili in bi potrebovali nadomestilo delovne sile …

Kakšne ukrepe, rešitve pričakujejo?

V tem obdobju smo na najvišjih ravneh izpostavljali pomen močnih predelovalnih verig, kjer se spoštujejo dogovori in kjer je vsak člen pomemben. V prihodnje kmetje upravičeno pričakujemo, da se bodo ta razmerja (od vil do vilic) na novo prevrednotila in dala tudi tistim, ki vihtijo vile, ustrezen in pravičen delež.
To so zahteve kmetov, ki so trenutno najbolj izpostavljene širom Evrope. Kmetje so na ulicah in pred parlamenti. Zahtevajo dostojanstvo in spoštovanje. In prav je tako.
Kakšne bodo po vaše dolgoročne posledice pandemije na naše kmetijstvo?
Če se bodo začeli resneje reševati problemi, ki sem jih omenjal v prejšnjem odgovoru, je to pozitiven signal. Gotovo je vsaka država spet začutila, kako pomembna je lastna samooskrba. In da jo je potrebno negovati. In to nam vsem mora zlesti pod kožo; potem bodo večji pomisleki pri zazidanju kmetijske zemlje, večja bo občutljivost za težave kmetov, politika bo o kmetijstvu razmišljala kontinuirano in ne le v predvolilnem času in naš dragi potrošnik bo znal izbrati slovenske prehrambne izdelke.
(Nina Krobat)

Kako pa so leto 2020 preživeli v Kmetijsko gozdarski zadrugi? Kako so poslovali? In kakšne načrte imajo za letos? Preberite v zadnji številki lokalnega časopisa NOVICE!

Oglas