DEJAN NIPIČ: Pisarniška služba bi ga dolgočasila

Dejan Nipič je (čeprav prihaja iz glasbene družine) izbral drugačno, a uspešno poslovno pot. Poslovno sodeluje z mnogimi največjimi imeni, tudi najbogatejšima Slovencema.

Dejan Nipič je uspešen Bistričan, sicer sin Alfija Nipiča, ki pa v glasbi ne blesti tako kot oče. Res je, da je včasih igral klavir, a v šali pove, da je bil breme učiteljici. Izbral je svojo podjetniško pot – pred več kot četrt stoletja je odprl svoj s. p. in se začel poslovno ukvarjati z ozvočenjem, osvetljavo, postavljanjem odrov, scen in ostalih konstrukcij. Ima tudi naprave za delanje nizke megle, za katero skrbi tudi na snemanju oddaj za RTV Slovenija. Dve desetletji je imel tudi studio, v katerem so znani glasbeniki snemali svoje stvaritve.

In kako se je vse začelo?

»V sedmem razredu je prišel do mene sošolec Matija Varl. Takrat so osmošolci imeli na šolskih proslavah preko ozvočenje in mi je rekel, če bi bil zraven,« se spominja Dejan. Pri vsem skupaj ga je pritegnilo predvsem dejstvo, da (če si skrbel za ozvočenje) nisi rabil biti pri kakšni šolski uri, razlaga Bistričan. »Takrat niti nisem dobro vedel, kaj je zvočnik in kaj mikrofon.«  Kasneje ga je ozvočenje začelo zanimati in je doma postopoma raziskoval to področje. Zametki podjetništva pa segajo v srednjo šolo, ko sta skupaj s sošolcem Boštjanom na šolskih zabavah vrtela glasbo. To je kasneje preraslo v večje projekte: »Potem sva eno obdobje ozvočevala koncerte rock skupin v kinodvorani v Gornji Radgoni. Med njimi je bila tudi skupina Let 3.«

Sprva se je osredotočal predvsem na oglaševanje na koncertih in na veselicah, ko je oče Alfi začel s samostojno kariero, je bil zmeraj poleg. »Verjetno ni sela, kjer ne bi bili,« pravi Dejan. Očeta še zmeraj spremlja po tehnični plati in v tem uživa. Pravi, da mu bolj kot pozornost na odru odgovarja njegova pozicija za odrom, ki je nenazadnje prav tako odgovorna kot očetova: »Vse niti so v mojih rokah,« pravi in dodaja, da je nastopajoči nenazadnje odvisen od ozvočenja. A danes glasbeno sfero v veliki meri pušča za seboj, večinoma pozornost usmerja na posebne dogodke.

Zanj je bila prelomna Europarkova otvoritev, ki je bila takrat največji dogodek, ki ga je Dejan prevzel pod svoje okrilje. »Zadnjih 14 dni pred tem, nisem dobro spal.« Pred tem sem se je namreč gibal predvsem v glasbenih vodah, ozvočeval je predvsem koncerte in veselice: »Takrat pa sem ugotovil, da je pravi »biznis«, če delaš za podjetja. Zato sem se v naslednjih letih specializiral za dogodke.« In kakšne dogodke vse ozvočuje in osvetljuje? »Vse. Od otvoritev, do sejmov, prezentacij, promocij, seminarjev, tudi kakšen pogreb.« Delal je že za številna večja podjetja, kot so CocaCola, BMV, Jaguar … Delal je tudi za najbogatejša Slovenca, Izo in Samo Logina in njuno podjetje Outfit 7.

Dejan nadvse uživa v svojem poslu, pisano mu je na kožo predvsem to, da lahko zjutraj dlje spi. »Nisem jutranji tip človeka. Meni ni težko biti buden in delati do štirih ali petih zjutraj. Težko se mi je zjutraj vstat.« Tudi nekonsistenten prihodek zanj ne predstavlja velike pomanjkljivosti, še več, to mu po žilah poganja adrenalin. »Največji izziv in čar podjetništva je to, da plača ne pride sama od sebe. Mi kakšen mesec nimamo nič prometa, kakšen mesec ali dva pa imamo toliko prometa, da lahko pokrijemo tri mesece. To je zame adrenalin, če bi moral hoditi v osemurno službo sedet v pisarno, bi od dolgčasa umrl.« (A. S.)

Več o poslovni zgodbi Dejana Nipiča pa v aktualni novembrski izdaji Bistriških novic.