Cvijeta Pahljina iz Loč v 77. letu postala doktorica znanosti!

Doktorica medicine, psihiatrinja, psihoterapevtka in logoterapevtka iz Loč, zadnja leta pa tudi učiteljica, je pred dnevi uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo. Novopečena doktorica znanosti pravi, da je v vsakem dnevu znova treba najti smisel in da nikoli ni prepozno. 

Ko je Cvijeta Pahljina pred dnevi na učiteljski fakulteti v Zagrebu zagovarjala doktorsko disertacijo, je bil tam skorajda praznik. Zagovor njenega doktorskega dela je bil menda eden od bolj obiskanih, dogodek je snemala hrvaška nacionalna televizija, deževale so čestitke od blizu in daleč, doktorica znanosti je sprejemala šopke cvetja.

Želi nekaj dati svetu

Ne zgodi se vsak dan, da doktorira gospa v jeseni življenja. Dogodek, ki navdihuje in nas opominja, da nikoli ni prepozno, da uresničimo še kak pomemben življenjski cilj.
“To je lahko spodbuda za nekoga, ki omahuje, ali bi nadaljeval svoj življenjski projekt ali ne. A zgolj motiv, da se neka naloga dokonča, ni dovolj – človek potrebuje globlji razlog. Moj je bil, da logoterapijo prenesem na pedagoško področje in da bi osnove logoterapije tako zaživele,” je 76-letna doktorica znanosti med drugm povedala v daljšem pogovoru za lokalni časopis NOVICE.

Iskanje smisla

Dr. Cvijeta Pahljina, rojena na otoku Rab, je v Zagrebu dokončala medicinsko fakulteto in nato specializacijo iz psihiatrije. Vrsto let je delala kot zdravnica psihiatrinja, potem pa se je v 80. letih srečala z deli Viktorja Frankla, utemeljitelja logoterapije, ene od smeri v psihoterapiji.
Njegova spoznanja je začela uporabljati v  psihiatrični praksi. Tako je končala še subspecializacijo iz logoterapije pri profesorici Elisabeth Lukas na Dunaju.
Razloži , da je logoterapija v bistvu iskanje odgovora na osnovno vprašanje, ki si ga zastavlja vsak človek že od otroštva: kakšen smisel ima moj obstoj. Zakaj smo na tem svetu, zakaj rojeni prav v tej družini, od kod smo, kaj tu počnemo?
Odgovor ni univerzalen, vsak človek ga mora najti znotraj sebe, razlaga doktorica, ki se zadnja leta posveča zlasti poučevanju logoterapije v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega jo med drugim poznamo kot ustanoviteljico telefona za pomoč ljudem v stiski in taborov za duhovno rast v Žički kartuziji.

Več o njenem delu, temi njene doktorske disertacije in nekaj njenih modrosti za srečnejše življenje, pa preberite v četrtek v novi številki lokalnega časopisa NOVICE!

 

 

Oglas