CELJE: Vse fronte celjskih civilnih iniciativ

Predstavniki vseh aktivnih civilnih iniciativ, ki delujejo v knežjem mestu, so prejšnji teden združeni nastopili in opozorili na vsa celjska odprta vprašanja. Izpostavljeni sta bili KS Lopata in Delavska ulica, kjer se občani vsakodnevno srečujejo s prekomernim hrupom in po njihovem mnenju nedovoljenimi posegi v prostor, slišati je bilo tudi, da je v mestu vedno manj starih dreves. Celje, natančneje območje stare Cinkarne, pa je po njihovem mnenju, zaradi številnih okoljskih bremen, slovenski Černobil.

Civilne iniciative so združile moči.

PM delci
Koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar je poudaril, to je mnenje stroke, da je treba pristopiti k sanaciji območja stare Cinkarne takoj, celostno in naenkrat. »V Celju imamo emisij prašnih delcev PM10 med 150 in 200 ton na leto, emisij mnogo bolj nevarnih PM2,5 pa med 25  in 40 tisoč kilogramov. To ljudje vsak dan dihamo, čeprav ne smrdijo, pa so rakotvorni, toksični in genotoksični. V Celju so kontaminirani še s težkimi kovinami,« je dejal.

Kadmij v krmi
Ob tem je dodal, da je potrebno preprečiti vnos vseh kontaminiranih delcev v človeško telo, predvsem v otroško, zato je potrebna takojšnja sanacija vseh vrtčevskih igrišč. Predstavil je tudi podatek, da je recimo rdeča pesa na Teharju 18,8-krat bolj onesnažena s kadmijem od slovenskega povprečja in otroci v vrtcih lokalno pridelane hrane ne bi smeli jesti. V celjski kotlini je po njegovih besedah 2800 hektarjev onesnažene obdelovalne zemlje, na kateri ljudje pridelujejo vrtnine in ostale pridelke. Celo krma za prehrano živali naj ne bi bila primerna, ker je kadmij izjemno mobilen in se lahko prenaša v prehransko verigo.

Lopata in varovano parkirišče
Predstavnica Društva za našo vas Lopata Nataša Brežnik je povedala, da je okolje na Lopati zaradi prometa po avtocesti obremenjeno s hrupom in prašnimi delci. Še večjo skrb pa jim povzroča gradnja zasebnega varovanega parkirišča za 70 tovornih vozil, kar bi po njihovem še dodatno obremenjevalo območje. Investitor sicer zagotavlja, da ima vso potrebno dokumentacijo, a krajani pravijo, da bi gradnja potekala natanko nad dvema plinovodoma. »Kaj se bi zgodilo, če bi nad plinovodom zagorel tovornjak, …« pa se je spraševal Iztok Slak iz omenjenega društva.

Ljudje in drevesa
Tudi Štefan Plavčak z Delavske ulice že dalj časa opozarja na nevzdržne razmere za tamkajšnje stanovalce, saj jim hrup in tresljaji iz bližnjega podjetja kratijo spanec in načenjajo živce. »Skladiščno-proizvodni šotori, brez dovoljenj, so slabih osem metrov stran od naših stanovanj. Na območju, kjer obratuje več tonska stiskalnica, nas trese, kot da je potres,« razlaga. Irena Ašič, celjska borka za ohranitev dreves, je opozorila, da je mesto z okolico v nekaj letih izgubilo veliko starih dreves, prvotnih parkovnih zasnov, zelenic s klopcami. Znova je poudarila, da je drevesni park v Medlogu dobra ideja za povezovanje ljudi, ki se znajo spoprijeti z okoljskimi problemi. »Drevesni park je dokaz, da narava vedno najde pot, človek pa rešitve, kako ostati na tej poti,« pravi.

Kako so se na očitke odzvali na celjski občini, preberite v novi številki lokalnega časopisa Celjan.

(Uroš Urlep)