Tudi v Celju so se čakalne dobe za razpis zapuščinskih obravnav tako kot po celotni državi izrazito povečale. Če so pred korono znašali od dva do tri mesece, je nanje zdaj treba čakati tudi do sedem ali osem mesecev.
Ob tem prihaja do težav pri dedičih. Če gre, denimo, za nepremičnino, je dediči ne morejo prodati, kriti pa morajo stroške. Če je dedičev več, se lahko zaplete zavoljo nesoglasij glede delitve. Posledično je dedič, ki je v socialni oziroma gmotni stiski, lahko tudi prikrajšan za osnovne življenjske potrebščine, saj ne more unovčiti premoženja. Problemi so lahko tudi z vozili, ki jih dedič ne bo uporabljal in bi jih prodal, zlasti če sta vmes še zavarovanje in registracija.
»Čas trajanja zapuščinskih postopkov se je v obdobju od leta 2020 dalje na Okrajnem 
sodišču v Celju podaljšal, tako kot na večini okrajnih sodišč v državi. Razlogi so v prvi vrsti okrnjeno poslovanje sodišč v obdobju dveh let, sicer s krajšimi vmesnimi prekinitvami, ko je bila razglašena epidemija. V tem času so se na sodiščih obravnavale zgolj nujne zadeve, med slednje pa skladno z določbami Zakona o sodiščih zapuščinske zadeve ne sodijo. Zato so se reševale le zadeve, v katerih so sodnice ocenile, da jih je možno izvesti brez oprave naroka in so s tem soglašale tudi stranke postopka. Kot je splošno znano, pa smo v tem obdobju beležili tudi večje število umrlih in posledično precej večji pripad zapuščinskih zadev«, nam je v grobem odgovorila predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli.
Več preberite v prvi avgustovski številki Celjana.
PŠ
