Policija še preiskuje okoliščine sredinega fizičnega napada pacienta v celjskem urgentnem centru, ko je v čakalnici kirurške urgence ranil radiološkega inženirja in medicinsko sestro.
V celj
ski bolnišnici so dopoldne navedli nekaj podrobnosti, pri tem pa izpostavili, da bolnišnične čakalnice nikakor niso prostor, kjer bi reševali tegobe slovenskega zdravstva, predvsem pa jih v zvezi z dogodkom skrbijo privoščljivi komentarji na družbenih omrežjih.
»Pacient je nekaj po šesti uri čakal na urgentno obravnavo. Očitno s tretmajem ni bil zadovoljen, natančnega razloga ne poznamo, saj z njim nismo komunicirali«, opisuje vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice dr. Dragan Kovačič. Zdravnika je s čelom udaril v nos, sestri je poškodoval prste in ji povzročil hud stres, kar je posledično privedlo do infarkta, ki bi zanjo lahko bil usoden. Zadržali so jo v bolnišnični oskrbi.
V bolnišnici so prepričani, da bi morali vsako nasilje odločno obsoditi, izpostavljene skupine
pa zavarovati. Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja celjske bolnišnice dr. Radko Komadina izpostavlja, da je bolnik v čakalnico urgentne kirurgije prišel s težavo, ki bi jo lahko odpravil pri svojem zdravniku.
S tem pa v ospredje prihaja širša problematika delovanja urgentnih centrov. »Skušamo razumeti, da ljudje obisk urgentnega centra dojemajo kot neke vrste psevdo-zdravstveni dom, kar ta nikakor ni. To temelji na ugotovitvah tistih, ki v državi vodijo projekt urgentnih centrov. Kar 70 odstotkov tam obravnavanih ljudi je na napačnem mestu. Seveda pa razumemo, da potem, ko zbolijo ali se poškodujejo, iščejo pomoč na tistih točkah, ki so namenjene pacientom z infarkti, iz prometnih nesreč, s septičnimi šoki in podobno.«
PŠ