CELJE: Mož v črnem 20 let ni opazil nevarnih priključkov

Stanje dimniških tuljav je v Celju porazno, uporabniki pogosto ne vedo, kam so priključeni.

Najbolj izpostavljeni so starejši večstanovanjski objekti, kot jih najdemo na Brodarjevi in Drapši-novi.

Kurilna sezona se je že začela in pričakovati je bilo, da se bodo v Celju tako znane dimnikarske zdrahe nadaljevale tudi v to jesen. V družbi Celjski dimnikarji (CD), nekdanjem koncesionarju, so opozorili na nepravilnosti, bolje rečeno – pomanjkljivosti, povezanimi z opravljanjem dimnikarskih storitev na skupnih napravah (dimniki, zračniki) v nekaterih večinoma starejših večstanovanjskih objektih, kjer so etažni lastniki plač(ev)ali, kar je bilo vprašljivo izvedeno.

Skupna točka: porazno stanje
Prst so uperili v upravljavca podjetja Habit, a hkrati poudarili, da je ta vsaj začel z meritvami. Marsikje niso. Pri Habitu pa se s Celjskimi dimnikarji strinjajo vsaj v tem, da je stanje na področju dimniških tuljav v Celju porazno, saj so na začetku devetdesetih let nanje množično priključevali plinska trošila, čeravno so bile tuljave narejene za trda goriva. Takšno početje je lahko tudi sila nevarno.

Ni povratnih informacij
»Že kot koncesionarji smo opozarjali na problematiko opravljanja meritev na skupnih napravah. Zdaj je trg prost in upravniki zgradb lahko sklepajo pogodbe, s komer želijo. Problem nastane, ker etažni lastniki ne dobijo povratnih informacij, kar je namen takšnih pregledov. Ni namreč natančnega podatka o tuljavah in priklopih, ne ve se, kaj je čigavo in kam je kdo priklopljen. Zapisnik dimnikarske službe gre upravniku, morali bi ga dobiti tudi etažni lastniki, ki ga plačajo«, razloži vodja CD Matej Drakšić.

Plačajo dvakrat
Lastniki za svoj denar torej naj ne bi dobili podatkov, ki bi jim na primer prišli prav pri pridobivanju sredstev Eko sklada za menjavo plinskih trošil, kjer morajo predložiti ustrezno dokumentacijo. Zdaj je dobra priložnost, da se stanje popravi. A ker informacije ne dobijo, se obrnejo na CD, ki storitev seveda zaračunajo, uporabnik pa je isto plačal dvakrat. Na takšne primere so po navedbah CD naleteli na Brodarjevi, Drapšinovi in Veselovi. »Ne dobijo, kar pričakujejo, potem pokličejo nas. Ni težava, če storitev opravi nekdo drug, a naj to počne sistematično. Upravljalec gleda samo, da zadosti zakonodaji, za kar je dovolj podpis pogodbe.«

Kako Habit preverja ponudnike in kako uporabniki oz. lastniki stanovanj vedo, kakšno je stanje v njihovem objektu, preberite v novi številki lokalnega časopisa Celjan.

(Primož Škerl)

Oglas