V celjskem mladoletniškem zaporu ter upravi za izvrševanje kazenskih sankcij soglašajo s strokovnjaki penološke stroke, da bi morala biti zaporna kazen za mladoletnike zgolj skrajni ukrep državne prisile, vsako zaostrovanje sankcij pa dobro premišljeno.
Kot so na upravi še odgovorili na naša vprašanja v zvezi s predlaganim zaostrovanjem kaznovalne politike do mladoletnih oseb, ki ga je zaradi izgredov romskih mladostnikov na Kočevskem predlagala poslanska skupina NSi, imajo v Celju veliko izkušenj pri delu s kaznovanimi mladoletniki, kjer velik poudarek dajejo izobraževanju in pridobivanju delovnih navad.
Dodajajo, da je potrebno do njih pristopati s posebno občutljivostjo in pred izrekom mladoletniškega zapora izčrpati vse druge ukrepe, ki pripomorejo k uspešni resocializaciji.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na odvetnika Edvarda Ermenca. »Zaostrovanje
kazenskopravnega sankcioniranja tako mlajših, kot starejših mladoletnikov, ne bo prineslo zaželenih rezultatov na področju generalne prevencije, predvsem pa ne pri specialni prevenciji. Gre za osebe, pri katerih racionalni vidik zaradi njihove starosti deluje drugače, kot pri odraslih in je zanje veliko bolj učinkovito, da se jim posveča že znatno pred tem, ko v določenih primerih pride do odklonskega ravnanja. Po moji presoji 14 let star mladoletnik, ki je lahko v smislu čustvenega in psihološkega razvoja še pravi otrok, ne sodi v mladoletniški zapor.«
Več preberite v Celjanu.
PŠ