CELJE: Kam gre celjsko gospodarstvo?

Gospodarska rast se upočasnjuje, slabšajo se tudi pričakovanja do konca leta.

Gospodarska rast naj bi se umirila pri 2,8 odstotka in takšna ostala tudi v prihodnjih dveh letih. Smo pred novo recesijo, kakšne instrumente imajo države in Evropska komisija pri tem, kakšne bodo posledice Brexita, kam vodi tekma za redke vire?

Z leve proti desni: generalni sekretar kluba, mag. Vladimir Bukvič, direktor Eti Izlake, mag. To-maž Berginc, analitik na GZS, Bojan Ivanc, in prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Lju-bljana.

To so bila samo nekatera izmed vprašanj na zadnjem srečanju članov Kluba podjetnikov Zlatorog z dr. Igorjem Mastenom z Ekonomske fakultete Ljubljana in Bojanom Ivancem, analitiku na GZS Ljubljana. Kot je uvodoma povedal mag. Tomaž Berginc, direktor družbe ETI Izlake, ki je povezoval srečanje, je zdaj trg globalen in dokaj nepredvidljiv. Razmere se spreminjajo ves čas, težko je predvideti in se odzvati ter upoštevati prav vse dejavnike.

Industrija se ohlaja
Masten je povedal, da se industrija ohlaja v skoraj vseh državah, Evropa je v šibkejšem položaju. Znotraj tega meni, da je tudi Nemčija v težavnem položaju in v slabšem stanju, kot so mislili. Občutljiva je predvsem zaradi avtomobilske industrije, ki na tujih trgih beleži padce.

In kje je tu Slovenija? Resnica, ki pa je ne slišimo radi, pravi Bojan Ivanc, je, da smo na 15. mestu po produktivnosti. V desetletju smo jo realno povečali samo za desetino (nominalno sicer za četrtino), kar pomeni, da imamo tukaj še rezerve. Res je tudi, da z majhnimi družbami, ki jih pretežno imamo, težko konkuriramo v globalnem okolju. Nivo avtomatizacije v Sloveniji je nižji kot v vrhu držav EU, denarni tok je majhen, pa tudi naša trgovina je manj produktivna kot kje drugje. Zavira pa nas tudi obstoječa struktura gospodarstva.

Kakšen model je pri reševanju krize uporabila Švedska in kaj si lahko Slovenija obeta od EU v prihodnjih letih, preberite v novi številki lokalnega časopisa Celjan.
(Uroš Urlep)