Boste letos posadili čajoto, bodečo bučo?

Čajota je rastlina, ki ob opori bujno raste in rodi hruškaste plodove z bodicami ali brez njih. Rada ima veliko sonca in ves čas vlažno zemljo. Meso čajote je nežnejše in sočnejše od bučkinega, malo slajše, kot nekaj vmes med kumaro in krompirjem. Čajote so užitne surove, kuhane, ocvrte, dušene ali pečene. V svoji notranjosti ne skriva semen, temveč koščico. Kdor že sadi čajote, plod, iz katerega proti pomladi požene kalček, obdrži čez zimo in tako vzgoji lastno sadiko te bučevke. Sicer pa je mogoče sadike pozno pomladi dobiti v bolje založenih vrtnarijah.

Da bo rastlina čim hitreje obrodila posadimo plod že marca v lonček za okrasne rastline. Obrnemo ga s širokim delom v zemljo iz lončka naj gleda ožji del. Damo ga na toplo in svetlo. Poskrbimo tudi za oporo, saj čez dan zraste kar nekaj centimetrov. Na prosto jo presadimo takoj, ko mine nevarnost slane, to je po ledenih možeh. Gre za vzpenjavko, ki lahko obrodi tudi do 20 kilogramov sadežev. Pomembno je, da jo posadimo nekam, kjer se bo lahko vzpenjala oziroma razraščala.

Lupljenje čajote z bodicami je malce zahtevnejše, a se zaradi njenega okusnega mesa izplača. Najbolje je, če olupite čajoto z debelejšimi rokavicami ali jo primete z debelejšo krpo. Nato odrežete dno, da bo čajota bolj stabilno stala na kuhinjski deski. Z ostrim nožem odrežete lupino z bodicami vred tik in pri tem sledite obliki čajote. Tako olupljeno prerežete na pol in z žlico odstranite koščico, ki je na sredini. Meso čajote narežete in pripravite po svojih željah.

Oglas