Boris Tibaut, duhovnik, rojen v Murski Soboti, nazadnje delujoč v Župniji Velika Polana, ki sta mu bili s 1. avgustom 2023 v upravljanje dodeljeni župniji Podčetrtek in Sveta Ema, marca letos pa je po kanonični vizitaciji, s strani celjskega škofa, bil v ti župniji umeščen in je postal zanje tudi odgovoren kot župnik. Je preprost, delaven, načelen, je človek dialoga, ki ga veseli, da je prišel v okolje, kjer je bil sprejet z veseljem in s hvaležnostjo.
V aktualni številki Rogaških novic smo se pogovarjali z duhovnikom Borisom Tibautom, ki nam je predstavil svoje otroštvo, spomine na šolanje, zakaj se je odločil za poklic duhovnika in kje so bili začetki njegovega službovanja.
1. januarja 2023 se je po skoraj desetletju vodenja Župnije Velika Polana, zaradi razhajanj s murskosoboškim škofom, župniji odpovedal, 1. avgusta 2023 pa je prišel v Podčetrtek, kjer je v upravljanje dobil Župniji Podčetrtek in Sveta Ema. Marca je na obisk prišel tudi celjski škof, ki je opravil kanonično vizitacijo in Borisa Tibauta umestil v župniji Podčetrtek in Sveta Ema, kar pomeni, da sta sedaj v njegovi lasti in je zanji odgovoren.
Ker pa smo ravno v času velikonočnih praznikov, smo ga povprašali kakšen praznik je to.
Pred vrati je velika noč, kakšno obdobje je to? Kaj bi zaželeli vernikom ob tem prazniku? “Velika noč v pomladnem letnem času sama po sebi govori o življenju, o prebujanju narave in naznanja, da kljub vsemu zlu, ki je v svetu, tudi bolečini, ki jo doživljamo osebno ali v naših medsebojnih odnosih, tudi smrt, kot končna postaja tuzemeljskega življenja, nima zmage ali zadnje besede. Najprej kot vernik in kot duhovnik sem trdno prepričan, da je Kristus s svojim trpljenjem, svojo smrtjo in vstajenjem, vse to zmagal. Vse to nam daje veliko upanje in hkrati tudi moč, ko gremo čez življenjske preizkušnje. Ravno ob zavedanju, da je Bog s teboj, da ti stoji ob strani in da lahko nanj preložiš vsakdanje bolečine in križe, je še tako veliko trpljenje znosnejše. V spodbudo vam, ki to berete, bi rad sporočil, da sem sam v zadnjem času naredil veliko prelomnico lastnega življenja. Zato tistim, ki ste obupani ali doživljate trenutne življenjske situacije, kot zelo težke, polagam na srce, ne bojte se, bodite pogumni, naredite korak k večji spremembi. Zase lahko povem, da sem sedaj veliko srečnejši in tega privoščim vsakemu izmed vas, ki obupujete. Storite korak h koreniti spremembi, ne bojte se. Ob Božji pomoči so gotovo z vami ljudje, ki vam bodo stali ob strani in pomagali. Tudi duhovniki.”
Kaj pa sama velika noč. Kako naj jo verniki preživijo? “Gotovo je ta praznik najlepši, če ga obhajamo skupaj. To pomeni z udeležbo pri velikonočni procesiji, velikonočni sveti maši in ob družinski mizi, kjer delimo velikonočna jedila ter s tem podoživljamo Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje, kar ta velikonočna jedila tudi predstavljajo. Po tradiciji ta dan preživimo doma, v družinskem krogu; naslednji dan, na velikonočni ponedeljek, pa je lepa priložnost, da obiščemo svoje sorodnike, se z njimi veselimo in delimo velikonočna jedila. V tem naj bo za vse nas velika noč vesela, polna upanja in blagoslovljena, ko smo drug drugemu v blagoslov.”
Celoten intervju pa preberite v tiskani izdaji Rogaških novic. (K. C.)