Z družino – partnerko Bredo Brumec, sinom Renejem in hčerko Natalijo – se je v Dolgi Vrh pri Laporju preselil pred 15. leti. Tam je sam sezidal hišo v provansalskem slogu; naredil načrte zanjo in jo tudi zgradil. Kar 25 let je delal v marketingu in posebno zadnja leta so bila precej stresna, pravi. Zato je potreboval ‘balans’, nekaj sproščujočega in ustvarjalnega. Zadoščenje je našel v lesu. Gospodarsko poslopje ob hiši je preuredil v delavnico, nakupil nekaj strojev za obdelavo lesa in začel. Ročne spretnosti je sprva dokazal z izdelavo notranjega pohištva za hišo. Kasneje pa so nastajali še številni drugi unikatni izdelki – kulinarične deske za prijatelje, škatle za loke, škatle za kruh, nožki za testo … Pravi, da so bile želje strank vedno večje, zato se je odločil za samostojno pot. Unikatne izdelke iz lesa je izdeloval za širok krog ljudi pa tudi za oglaševalske agencije, ki jih je poznal že iz preteklosti. Stranka je pri njem dejansko dobila vse – od designa, izdelave izdelka, do končne rešitve.
Razvoj imenitnih kravat
Bojan pravi, da si je vedno želel ustvariti čisto svoj produkt, za kar pa ni bilo pravega časa. Zadnje leto pa mu je koronska kriza prinesla padec prometa. Pojavila se je priložnost, da se posveti razvoju novih izdelkov. »Idejo za izdelavo lesene kravate so mi dali na Protokolu Vlade Republike Slovenije, saj so iskali izdelek, ki bi ga vključili v protokolarna darila. Sprva sem sodelovanje odklonil, saj je bilo časa za izdelavo skupaj z razvojem le teden dni. A ker naj bi šlo zgolj za ‘poizvedovalno povpraševanje’, sem izziv sprejel. Zaradi koronske krize do realizacije nato sicer ni prišlo. Meni pa se je zdel izdelek odličen, zato sem sklenil, da ga razvijam dalje,« pojasni Bojan.
Razvoj lesenih kravat je trajal več kot leto dni. Izdelal je več kot 150 prototipov kravat in ducat pripomočkov za obdelavo, saj strojev za izdelavo kravat pač ni. »Zdaj, po več kot letu dni, pa lahko rečem, da imam pred sabo vrhunski izdelek, s katerim sem zadovoljen.«
Kako nastane lesena kravata?
»Pred izdelavo kravate je treba les ustrezno pripraviti. Na rezalniku potem odrežeš izbrano obliko, dodaš prav poseben povezovalni tekstilni del in narediš »sendvič«, da je od spredaj in zadaj les. Sledi več ur ročnega brušenja, različnih granulacij do čiste gladkosti in potem premaz z nevtralnim brezbarvnim lakom na vodni osnovi, da se kravata zaščiti, istočasno pa dobi ta poudarjen odtenek,« pojasni Bojan. Postopek izdelave kravate traja tri dni, na sami kravati pa je več ur dela, odvisno od vzorca. Kravato nato zapakira v lično darilno embalažo.
Lesene kravate so težke med 75 in 86 grami. Teža je odvisna od vzorca in predvsem vrste lesa. Večinoma uporablja slovenski les – hrast, češnjo in oreh, za temnejšo kravato pa je izbral ameriški oreh, saj ima slovenski premalo enakomernega temnega dela in ga dobavlja iz sosednjih držav.
Gibljiva in ne izstopajoča
Ko je snoval ta izdelek, si je postavil več ciljev; med drugim tudi to, da mora biti lesena kravata v videzu in gibanju približek klasični kravati iz blaga, ne sme biti pretežka in ne sme preveč izstopati. Kravate se lahko z manjšo spremembo nosijo na obeh straneh. »Odzivi so fenomenalni. Kupci so najbolj presenečeni, ko kravato vzamejo v roke in se prepričajo o njeni gibljivosti in končni izdelavi. Ob lansiranju izdelka sem tega želel približati širšemu krogu ljudi. Ker pa gre za butični premijski izdelek ročne izdelave, bo ta po promocijski ceni na voljo le še do konca letošnjega leta.«
O razstavi kravat v Dubaju, zakaj je kravatam nadel ime Swogar, o njegovem preživljanju prostega časa ter njegovem kritičnem razmišljanju o razvoju turizma v domači občini in ciljih za prihodnost pa lahko preberete v aktualni decembrski številki Bistriških novic. (D.G., Foto: Aljoša Videtič in osebni arhiv družine Ratej)