Silva Babšek iz Slovenske Bistrice.Je žena, mama in uspešna poslovna ženska, ki je prepričana, da moramo slediti svojim sanjam.
Gospa Babšek, v marcu smo, ste že kaj pomladno razpoloženi?
Kljub temu, da v službi preživim dnevno vsaj 10 ur in je svetel del dneva še vedno precej krajši kot bi si želela, vendarle opazim prebujanje narave. Na domači gredi je že zacvetel žafran, zacvetele so japonske kutine, narcisam in hijacintam do razcveta manjka še teden ali dva. Cvetje v vazi je skoraj redna stalnica na naši jedilni mizi, zelene lončnice pa nas razveseljujejo čez vse leto. Rada imam zeleno, rada imam naravo. Rada imam pomladne mesece. Veselim se dela na vrtu in sprehodov v naravi.
Marec pa zaznamujeta tudi dan žena in materinski dan. Kaj vam pomenita ta praznika?
Kot otroku socializma je zame dan žena vedno opomnik na dejstvo, da so ženske dolga, predolga leta bile zapostavljene, podrejene in premalo cenjene. Veliko trpljenja, žrtev in še več poguma je bilo potrebnega, da smo danes ženske enakopraven član družbe, vsaj pri nas. Seveda so še področja za izboljšave, ne smemo pa mešati moško in žensko nrav. Ta mora ostati. Z materinskim dnem nisem toliko domača, čeprav sem imela čudovito mamo, sama sem mama in me moji ob tem prazniku vedno razveselijo s kakšnim cvetom, čokoladno dobroto, z drobno zapisano mislijo. Žal pa ni vsaki ženski dano, da izživi svojo potrebo po materinstvu, zato je za te ženske tak praznik lahko morda pelin na dušo. Z njimi lahko le iskreno sočustvujem.
Menda ste odraščali v veliki družini z več otroki. Kateri spomini najprej priplavijo na površje, ko vam omenim otroštvo?
Res je, moje otroštvo je zaznamovala velika družina. Imela sem skrbna starša, živeli smo v skromnih razmerah. A kljub vsemu so bila to leta polna ljubezni, iger, učenja, želja in stremljenja po odkrivanju sebe in širnega sveta. Starša sta nam otrokom z vzgledom in s svojo preprostostjo dala zavest in odgovoren odnos do sebe, družine in družbe.
Kakšno popotnico za življenje sta vam dala starša?
Dala sta mi dragoceno popotnico. Bodi ponosen nase, razmišljaj s svojo glavo, dovoli si sanjati in za uresničitev sanj pošteno delaj! Pri tem ne pozabi od kod prihajaš, kdo si in pomagaj pomoči potrebnim.
In v kakšnem duhu zdaj vi vzgajate vaša otroka? Kaj se vam zdi najpomembnejše pri vzgoji?
Otroka z možem vzgajava v samostojni in odgovorni osebi. Že od malega jima vcepljava zavest, da sta sposobna velikih stvari, stvari, ki se njima zdita in bodo zdele pomembne, če bosta za to pripravljena delati. Naj gresta skozi življenje z odprtimi očmi in srcem, naj si upata in dovolita in če želita, naj gresta v svet, saj domov se lahko vedno vrneta.
Sin Mark se vidi v svetu košarke in postopno si tlakuje svojo pot v ta svet, ki je vse prej kot lahek in čaka ga še veliko dela in odrekanja. Vsakega dosežka oziroma priznanja je zelo vesel, še zlasti bronaste medalje z evropskega mladinskega prvenstva do 18 let (nagrajena z Bloudkovo plaketo 2019 za pomemben tekmovalni dosežek v športu), ki mu je prinesla tudi štipendijo Olimpijskega komiteja Slovenije.
Hči Ana Marie je zelo samostojna, organizirana in ciljno orientirana. Letos zaključuje devetletko in načrtov za prihodnost ima veliko. Veliko ji pomeni glasba in uživa ob igranju klavirja in ukulela.
Vi ste del izobraževanja menda opravili tudi v tujini.
Študirala in diplomirala sem na ljubljanski filozofski fakulteti geografijo in zgodovino, zadnji letnik sem opravljala na univerzi v Nemčiji, v Leipzigu, saj sem dobila štipendijo Evropske unije. Vzporedno pa sem opravljala raziskovalno delo na tamkajšnjem Herder inštitutu. Svojo prvo službo sem našla na Finalcu v Slovenski Bistrici in tako se je hote ali nehote začela moja »profesionalna aluminijasta pot« po kateri hodim še danes hodim in na kateri še vedno vidim veliko izzivov.
In »profesionalno aluminijasto pot« nadaljujete v podjetju Aluminum Kety Emmi.
Ja, sem direktorica komerciale in hkrati članica dvočlanske uprave podjetja.
V kakšni kondiciji je podjetje danes? Še zaposlujete?
Podjetje Aluminum Kety Emmi je od leta 2016 v rokah poljske skupine Kety. Lahko rečem, da nam gre dobro. Vseh zaposlenih je 395. Trenutno večjih potreb po dodatnih zaposlitvah ni, razen za posamezna specialna delovna mesta.
(Intervju si v celoti lahko preberete v marčevskih Bistriških NOVICAH, ki bodo izšle jutri)
