Bistričan Gregor Roj: “Zdravniški poklic mi je bil položen v zibelko”

Gregor Roj iz Slovenske Bistrice je specialist medicine dela, prometa in športa, ki stopa po očetovih stopinjah. Meni, da je ob strokovnem znanju prav komunikacija tista vrlina, ki odlikuje odličnega zdravnika.

Poletje je na vrhuncu. Kako ga preživljate?
Letošnje poletje bom kljub razmeram, v katerih smo se znašli preživel podobno, kot že nekaj preteklih let. V začetku poletja si privoščim krajši oddih, nato sledi delovno vzdušje v naši zasebni ambulanti, ob koncu poletja je čas za še nekoliko daljši dopust.

Kako najraje dopustujete?
Dopust najraje preživljam v krogu družine in sem pristaš nekoliko aktivnejših počitnic. Tako smo se v mesecu juniju z družino odpravili na jadranje, kjer smo obiskali številne hrvaške otoke s prelepimi zalivi. Ob koncu poletja pa se odpravljamo še na daljši dopust, da se vsi skupaj napolnimo z novo energijo, preden se otroka ponovno vrneta v vrtec.

Zdravnik ste, kako sicer skrbite za svoje zdravje in dobro počutje?
Zdravje in dobro počutje sta odvisna od številnih dejavnikov, ki se medsebojno prepletajo in vplivajo drug na drugega. Pomembno je, da človek najde ravnotežje in zmerno mero vsega, kar ga osrečuje. Prepričan sem, da je to vodilo za dobro počutje in tudi zdravje. Sam poskušam čim več časa aktivno preživeti z družino ob zdravem življenjskem slogu. Ob tem se zelo dobro počutim.

Ste se cepili proti covid-u 19?
Vsakodnevno se pri delu srečujem s številnimi pacienti in je zato možnost okužbe toliko večja. Kljub temu, da sam nimam kroničnih bolezni, sem se odločil za cepljenje. V tem trenutku cepljenje velja za najučinkovitejši način zaščite pred covidom -19.

Kako je epidemija novega koronavirusa vplivala na vaše življenje? Kaj vam je vzela? Kaj podarila?
Epidemija je seveda vplival tudi na moje življenje. Življenje, ki smo ga imeli za samoumevnega, je čez noč izginilo. Ljudje smo socialna in družabna bitja, potrebujemo medosebne stike in pogovor z ljudmi. Številni ukrepi za zajezitev širitve novega koronavirusa so nas pri tem omejevali in zato so še večji pomen dobila družina in dobri odnosi v njej.
Če je epidemija prinesla kar nekaj slabih stvari, je po drugi strani prinesla tudi dobre. In ena od teh dobrih stvari je ta, da so se vezi v našem družinskem krogu še bolj utrdile.

Na kaj najprej pomislite ob besedi otroštvo? 
Ob besedi otroštvo najprej pomislim na vse lepe brezskrbne otroške dni. V misli se mi prikradejo številne zabavne vragolije, v katerih sva uživala s sestro. Sicer sem odraščal v urejeni in ljubeči družini, kjer sta oče in mama znala poskrbeti za ravno pravšnjo mero strogosti. V njiju sem videl avtoriteto, a istočasno tudi prijatelja, ki sta mi znala prisluhniti in pomagati v težavah, ki so se mi takrat zdele nepremostljive.

Kako se je porajala želja za študij medicine?
Odločitev glede študija medicine niti ni bila težka oziroma se mi je zdela nekako samoumevna. Že od malih nog sem spremljal in spoznaval poklic zdravnika, ki ga opravlja moj oče. Z zanimanjem in veseljem sem opazoval njegovo. Spomnim se, kako zelo sem bil vesel, ko sem lahko šel z njim na kakšen hišni obisk in mu nesel zdravniško torbo. Poklic zdravnika mi je bil tako rekoč položen v zibelko. Nikoli nisem razmišljal o kakšnem drugem poklicu.

(Intervju si v celoti preberite v tiskani izdaji Bistriških NOVIC)

 

Oglas