Begonije so lahko pokončne, do pol metra visoke, grmičaste, polviseče ali viseče cvetlice, ki nas s čudovitimi cvetovi razveseljujejo na senčnih in polsenčnih kotičkih. Vsako leto na tržišče pridejo nove križane sorte begonij, ki so enostavnejše za vzgojo, uspevajo tudi na sončnih legah in imajo bogate enojne moške cvetove. Izbor cvetov je pester – poznamo vse od polnjenih do preprostih cvetov, z gladkim ali volančkastim robom in različnih oblik rasti. Cvetovi blestijo v barvni lestvici od bele, rumene, oranžne, oranžno rdeče, rdeče, rožnate barve,…
Begonije praviloma spadajo med bolj zahtevne rastline. Begonije naj bi praviloma uspevale v senčnih in polsenčnih legah, a se nove sorte odlično obnesejo tudi na sončnih ali polsenčnih legah.
V okrasnih loncih, posodah ali koritih begonije posadimo od 20 do 25 centimetrov narazen ter jih zasujemo s prstjo. Substrat v koritu naj bo mešanica gozdne prsti, listovke, komposta, mivke in šote. S tem smo dosegli, da je substrat stalno vlažen in zračen. Na terase, balkone ali okenske police jih prenesemo v mesecu aprilu ali maju, ko je nevarnost pozebe že mimo, saj ne prenesejo temperatur, ki so nižje od 13°C. Pred tem rastlino navajamo na zunanje okolje. To storimo tako, da jih čez dan postavimo na balkon, teraso ali okensko polico, čez noč pa jo umaknemo v stanovanje. Če begonija preživi spomladanski mraz in naše prepogosto zalivanje, nam bo to poplačala na jesen z dolgim, bujnim cvetenjem. Begonije lahko pustimo zunaj do jesenske slane. Jesenski mraz pa jim lahko uniči poganjke, vendar ne uniči gomoljev in korenin. Poganjke odrežemo in gomoljčke izkopljemo z nekaj zemlje. V suhem in hladnem prostoru nato gomolje sušimo nekaj tednov – toliko, da se zemlja popolnoma izsuši. Te nato očistimo odvečne zemlje in jih shranimo v žagovini, časopisnem papirju ali pa v kartončkih za jajca.
