ŠENTJUR Balona ne bo, dvorane očitno tudi ne

Dijaki Šolskega centra Šentjur (ŠCŠ) k pouku športne vzgoje že (pre)dolgo prihajajo v telovadnico OŠ Hruševec, saj na svoji šoli nimajo pogojev. Darko Uležić (na sliki s svojimi dijaki) je med učitelji, profesorji in strokovnimi delavci med tistimi z najdaljšim stažem, saj se bo kmalu upokojil, zadnja leta pa je veliko žrtvoval za to, da bi dijaki imeli dostojne razmere za športne dejavnosti.

Prioriteta?

»Direktor ŠCŠ mi je dal nalogo, da gremo v projekt telovadnice. Tri leta sem se ubadal s tem, narisal tri idejne načrte in poiskal dva javno zasebna partnerja. Pet let mi je razlagal, da imamo med vsemi šolami v državi prioriteto pri gradnji, a so medtem že zgradili 3,6 milijona evrov vredno dvorano pri I. Gimnaziji Celje. Kako je to mogoče, če smo mi prvi v vrsti? Kdo koga laže?«, se še vedno sprašuje Uležić. Obrnil se je na direktorat za investicije in se z njimi hotel tudi sestati, saj je menil, da ga direktor zavaja. »Na direktoratu so mi rekli, da vodstvo šole zanimajo samo jajca, saj šola kupuje kurjo farmo. Uradno me niso hoteli sprejeti, saj da se lahko pogovarjajo le z vodstvom ŠCŠ. Direktor ni želel z menoj v Ljubljano, niti mi izdati pooblastila, da se lahko pogovarjal v imenu šole.

Poceni rešitev

Uležić si je rešitev zamislil v obliki balona z idealno površino 20 krat 40 metrov in z jekleno konstrukcijo, ogreval bi se s puhalniki, sanitarije in garderobe bi bile v kontejnerjih. Takšnega imajo na šoli v Brezovici (na fotografiji) in pri enem od ljubljanskih športnih društev. Oboje so si Šentjurčani tudi ogledali, naložba pa bi stala kvečjemu dobrih 250 tisočakov. »Ko je direktor ŠCŠ naposled pristal, da obiščemo direktorat za investicije, so nam tam razložili, da je plan naložb zaključen, da pa lahko na sredstva računamo po letu 2020. Skupno smo imeli štiri sestanke in ocenili so, da gre za poceni in hitro rešitev. Dogovor je bil, da bo naš direktor podpisal pilotni projekt, ko ga bodo pripravili.«

Preobrat

Ker se dolgo ni zgodilo nič, je Uležić znova poklical na direktorat in izvedel, da naj bi direktorja že dvakrat vabili, a da očitno noče priti. »Potem je le šel, ni pa me vzel s seboj. Po enem mesecu me je pobaral, če me telovadnica sploh še zanima in da naj le naprej skrbim za projekt, on pa bo za finance.« Spet je poklical v Ljubljano in izvedel, da se je zadeva medtem spremenila. »Dejali so, da ima šola več kot dovolj denarja, da sama izpelje projekt. Poizvedel sem, da ima ŠCŠ v banki deponiranih 800.000 evrov.«

Pridobitnost ali pedagoško delo?

Pri vsem tem ga še posebej muči, da je ministrstvo šoli z 80 tisočaki financiralo obnovo streh na – kot pravi sam – podrtijah, ki so jih dobili z nakupom posesti, da bi tam uredili strojne delavnice. »Z mojimi 160 dijaki sem na cesti, nimamo kam. Kolega, ki skrbi za dekleta, jih odpelje v računalniško učilnico. V katakombah imamo mizo za namizni tenis in manjši fitnes, higienski pogoji niso nikakršni, vlaga je tolikšna, da plavamo. Smo edina srednja šola, ki ji osnovna šola naredi urnik, saj moramo prihajati v Hruševec. Na ŠCŠ je poudarek na pridobitni dejavnosti in ne pedagoškem procesu.«

Vodstvo ŠCŠ bi imelo balon

Direktor ŠCŠ Branko Šket pojasnjuje, da so od občine Šentjur dobili negativno urbanistično mnenje. »Lokacijska informacija, ki jo je Uležić urejal, je napisana tako, da ni sprejemljiva. Predstavniki šolskega ministrstva in direktorata za investicije so si ogledali si lokacijo, kjer bi postavili balon. A na silo tega ne moremo, se je treba uskladiti. V osnovi bi radi, da občina poveča dvorano OŠ Hruševec in bi jo skupaj uporabljali. Balon bi mi seveda takrat lahko postavili, če bi nam ga država sofinancirala. Ta rešitev nam ustreza, a zanjo ni možnosti. Vsekakor pa moramo urediti problem vsakodnevne športne vzgoje, da dijakom ne bo več treba v Hruševec, temveč da imamo telovadnico pri nas, pri čemer nas izdatno podpirajo tudi starši.«

Športni trojček

Šentjurčani se trenutno pogovarjajo o treh športnih objektih oziroma projektih. Balonu pri ŠCŠ, dvorani OŠ Hruševec, ki je potrebna obnove, in gradnji športne dvorane. O morebitni državni pomoči pri graditvi slednje se je z županom in vodstvi šol nedavno pogovarjal šolski minister Jernej Pikalo in dal vedeti, da država Šentjurčanom ne bo neposredno finančno pomagala, lahko pa se prijavljajo na razpise. Teh bo v naslednjih dveh letih za vso državo skupaj na razpolago za deset milijonov evrov, šentjurska dvorana pa bi stala med sedem in osem milijonov evrov.