Amarilis je ena redkih sobnih rastlin, ki cveti pozimi.

  Amarilisu drugače pravimo tudi vitezova zvezda.

Na dolgem, votlem, golem steblu, ki je običajno daljše od 30 cm, nosi dva do šest cvetov, trobentasto oblikovanih. Cvetovi so ognjeno rdeči, rožnati, lososove barve, oranžni in beli, včasih večbarvni ali z obarvanimi žilami. A zanimivi niso le cvetovi, z zanimanjem si lahko ogledujemo tudi iz čebulice prodirajoče cvetno steblo s cvetnimi zasnovami, ki požene tik pred listi ali sočasno z njimi.

  Amarilis je za vzgojo doma precej preprost. Čebulo kupimo v vrtnem centru in jo posadimo tako, da jo je v zemlji le polovica ali največ dve tretjini. Pred samim sajenjem lahko čebulico za kakšno uro namočimo v mlačno vodo, s čimer spodbudimo prehod iz mirovanja. Lonček naj bo v premeru za dva centimetra večji od čebulice. Posajeno čebulico nato prenesemo v svetel prostor, v katerem je temperatura okrog 15ºC. Takoj po sajenju čebulico zalivamo le, ko opazimo, da se je zemlja nekoliko izsušila. Šele ko bo rastlina začela poganjati prve liste, začnimo z rednejšim zalivanjem. Pri tem pazimo, da nikoli ne bo povsem izsušen.

  Za cvetenje v času božiča in novega leta kupimo siljene čebulnice.

Med cvetenjem vitezovo zvezdo prenesemo v hladen prostor s temperaturami pod 18ºC, kar bo podaljšalo čas cvetenja. Ko rastlina odcveti, cvetni poganjek odrežemo, a še vedno zalivamo in gnojimo. Šele ko začnejo listi rumeneti, prenehamo zalivati in gnojiti. Pustimo, da se čebulice posušijo in jih hranimo v hladnem prostoru.

  Niso pa amarilisi lepi samo kot okrasne lončnice. Čudoviti so tudi kot rezano cvetje, vseeno, ali vazo krasi samo en cvet ali pa je vanjo postavljen košat šopek.

Naj vam novoletne praznike poživi vitezova zvezda!