Alma Lovrenčič: “Slikanje in fotografija se v mojem delu med seboj prepletata”

Alma Lovrenčič je 24-letna Bistričanka, umetnica po duši, ki je slikarstvo študirala v Italiji. Trenutno se ukvarja s slikarstvom in fotografijo, poleg tega pa za hobi izdeluje papirnate izdelke.

Minulo leto ste diplomirali iz slikarstva v Benetkah. Zakaj ste se odločili za študij v tujini?

Vse skupaj se je zgodilo zelo spontano. Slišala sem, da je v Benetkah Akademija za likovno umetnost in ker sem zmeraj rada ustvarjala ter si želela študirati v tujini že od malega, sem si rekla, da jo grem pogledat. Dogovorili smo se za ogled in takrat sem se odločila, da si želim študirati prav tam. Najprej sem sicer naredila sprejemne izpite za smer sodobnih umetniških praks, vendar mi tam ni bilo všeč, zato sem se že kar hitro prepisala na slikarstvo, kjer sem potem študirala 4 leta.

Kako pravzaprav izgleda študij slikarstva?

Naš študij je bil predvsem  praktično usmerjen in prepuščen ambicijam študenta. Sami smo si na podlagi seznama obveznih in izbirnih predmetov sestavili urnik in se odločili h katerim profesorjem bomo hodili na predavanja.  Na začetku vsakega šolskega leta so bile predstavitve predmetov. Nanje si moral iti in se na tak način vpisati na predmet, saj so imeli profesorji omejeno število mest. Ko ti je to uspelo, si si moral izboriti še mesto v ateljeju, ki je bilo ključnega pomena za naš študij – tam smo preživeli večino časa.

Kako je izgledal vaš dan?

V bistvu smo bili na akademiji večinoma cel dan, od 9. do 18. ure. Zjutraj sem prišla v atelje in začela slikati, nato sem vmes odšla na kakšno predavanje in se potem vrnila nazaj. Vse tako do večera. Profesorji slikarstva niso bili prisotni vsak dan, temveč so prišli vsakih nekaj dni in nam dali korekture, nato pa je vsak sam ustvarjal po svojih željah. V prvem letniku je bilo slikarstvo bolj vodeno – slikali smo kopije mojstrov, nato pa smo moral že kar hitro začeti iskati svoj umetniški izraz.

Trenutno poleg slikarstva tudi fotografirate …

Na akademiji sem med drugim imela tudi predmet o fotografiji, in takrat sem se nad njo zelo navdušila. Slikanje in fotografija se v mojem delu med seboj prepletata. V svojih delih namreč razmišljam o neizogibnem pomenu vode, ki je pomemben del vsega okoli nas. Voda, ki je tako rekoč sinonim za življenje, brez katere si resnično ne moremo predstavljati našega obstoja, predstavlja na nek način tudi rojstvo mojega ustvarjanja, ki je navdihnilo tudi kasnejša dela. Ob tem ves čas razmišljam tudi o abstraktni umetnosti in se skoznjo izražam, saj  je bila tudi ključen del mojega študija na akademiji. To se odraža tako na slikah kot fotografijah. Slikarski del tako predstavlja živo naravo.

Kaj pa fotografije?

Fotografije predstavljajo neživi del narave, ki mu voda vdihne življenje. V objektiv je ujet nek segment naključnega večjega objekta, ki ga je voda tako obdelala, da mu je vtisnila pečat nove oblike  in vsebine. S tem, ko sem ta majhen delec povsem od blizu ujela v objektiv, sem mu vdihnila novo življenje, saj sem mu na tak način dodelila novo vlogo. Gledano iz celostne perspektive,  tako ujeti segmenti zdaj predstavljajo nekaj popolnoma drugega in odpirajo nek povsem nov svet. Tako slike kot fotografije so med seboj prepletene in sovpadajo ene z drugimi.

Kako dolgo v povprečju ustvarjate vaše slike?

To pa je čisto odvisno. Nekatere nastanejo hitro,  manjše tudi v enem dnevu, za nekatere pa sem potrebovala tudi po več tednov. Slikanje je proces, ki zahteva svoj čas.

Izdelujete tudi različna vabila in voščilnice …

Vabila in voščilnice so zgolj za hobi, saj nasploh rada ustvarjam različne stvari. Drugače pa je moj vsakdan čisto nekaj drugega. Ker sem redno zaposlena v trgovini z umetniškim materialom, tako hodim v službo vsak dan, zato se z umetnostjo ukvarjam poleg dela.

 

Več o Almini izkušnji življenja v Italiji pa v aktualni izdaji Bistriških novic. (A. Sobočan)

Oglas