Alergije na zdravila: vsako lahko povzroči reakcijo

Vsako zdravilo lahko povzroči alergijsko reakcijo, le-te pa predstavljajo samo 6–10 % vseh neugodnih reakcij na zdravila.

V današnjem času se velik del populacije zdravi z zdravili na recept, brez recepta oziroma jemlje prehranska dopolnila.

Preobčutljivost

Preobčutljivost na zdravilo, ki se kaže kot glavobol, prebavne motnje, slabost, srbeči izpuščaji po koži, angioedem …, se pokaže v prvih dneh jemanja zdravila, lahko pa tudi pozneje – nekaj dni po koncu zdravljenja. Znaki običajno izginejo po prenehanju jemanja zdravila. V najhujši obliki pride do anafilaktičnega šoka, ki ogrozi življenje.
Preobčutljivost na določeno zdravilo se dokaže s kožnimi testi, krvnimi preiskavami, najzanesljivejša pa je obremenitev organizma z nizkimi odmerki zdravila, ki pa se izvaja v bolnišnici.

Preventiva

Med najpogostejšimi skupinami zdravil, ki povzročajo alergične reakcije, so antibiotiki, nesteroidni antirevmatiki, redkeje mišični relaksanti in antiepileptična zdravila. Na nastanek alergijske reakcije vplivajo tudi genetski faktorji, način presnove zdravila in istočasno prebolevanje okužb.
Posebna skupina alergijskih reakcij na zdravila so fotoalergijske dermatoze, kjer svetloba aktivira fotoalergen in nastanejo kožne spremembe. Pomembni fotosenzibilizatorji so antidepresivi, antipsihotiki, antihipertenzivi, estrogeni in gestageni, diuretiki, protimikrobna zdravila (kinoloni), izvleček šentjanževke, amiodaron, tretinoin, karbamazepin, peroralni antidiabetiki …
Bolnikom, ki prejemajo eno ali več od teh zdravil, svetujemo, da upoštevajo splošna navodila za zaščito pred soncem. Osnova preventive je sicer zdrav imunski sistem, ki ga vzdržujemo z dobro psiho-fizično kondicijo, ustrezno mešano prehrano in dodatkom vitamina D (1000 ie/dan), ki velja za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema.

Kako ravnamo ob alergijski reakciji?

Takojšen obisk zdravnika je nujen, če se v prvi uri po prejetju zdravila pojavijo simptomi in znaki zgodnje alergijske reakcije. Na znake kasnih alergijskih reakcij (utrujenost, povišano telesno temperaturo, otekline sklepov, težko dihanje …) pa smo pozorni še vsaj do meseca dni po prekinitvi jemanja zdravila. Med zdravili so najbolj pomembni antihistaminiki, nekatere med njimi lahko kupimo tudi brez recepta, ob močnejši alergiji zdravnik doda glukokortikoid ali vbrizga adrenalin ob pojavu anafilaktične reakcije.
Alergije na zdravila ni mogoče ozdraviti, lahko pa se zmanjša preobčutljivost na zdravilo s specifično senzibilizacijo – to pomeni, da se bolnika obremeni s postopnim višanjem odmerka zdravila. Učinkovitost postopka traja le, dokler bolnik zdravilo redno prejema.

Homeopatska zdravila

Za zdravljenje nekaterih akutnih simptomov alergij, kot so koprivnica, izcedek iz nosu in oči, fotodermatoze in podobno, so zelo učinkovita tudi homeopatska zdravila, zato se v takem primeru velja obrniti na lekarno, ki ima zaposlenega farmacevta s temi specialnimi znanji.


Najbolje je, da zdravilo, za katero sumimo, da je povzročilo alergijsko reakcijo, bolnik nikoli več ne uporabi in da se izogiba tudi kemijsko podobnim zdravilom, o čemer se pozanima pri zdravniku ali farmacevtu v lekarni.


(Tanja Zorin, mag. farm. spec., Celjske lekarne)