Izkušnje kažejo, da je mnoge samomore mogoče preprečiti.

10. september – svetovni dan preprečevanja samomora. Na NIJZ pozivajo, da v stiski poiščimo strokovno pomoč, bodimo pozorni drug na drugega in pomagajmo. 

V letu 2020 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 48 oseb. Število umrlih je bilo v letu 2020 najnižje v zadnjih osmih letih. V obdobju od 2013 do 2020 je zaradi samomora v regiji umrlo 509 oseb, med njimi 420 moških in 89 žensk.
Moški umirajo zaradi samomora od 4 do 5-krat pogosteje kot ženske. Stopnja samomora, to je število samomorov na 100.000 prebivalcev, se je v obdobju od 2013 do 2020 znižala. V letu 2020 je bila najnižja in je znašala 18,6/100.000 prebivalcev. Stopnja samomora s starostjo narašča in je najvišja med osebami po 65 letu starosti. Kljub upadu količnika v zadnjih treh desetletjih Savinjska regija še vedno spada med regije, ki so s samomorom najbolj ogrožene.

Mnoge smrti lahko preprečimo 

“Izkušnje nam kažejo, da je mnoge samomore mogoče preprečiti. V najširšem smislu tako, da na vseh nivojih kot družba skrbimo za dobrobit vseh ljudi (z zagotavljanjem dostojnega bivališča in plačila za delo, ki omogoča življenje, šolanje in uresničevanje potencialov).
Nadalje, da poskrbimo za ranljive posameznike, bolj ogrožene bodisi zaradi slabega socialnega položaja, telesne ali duševne bolezni in invalidnosti. Na voljo nam morajo biti različni viri pomoči in čim bolj enakomerno razporejeni po državi – dostopni vsem, ki pomoč potrebujejo.
K preprečevanju samomora pa lahko pripomore tudi vsak od nas. Z dobrimi medosebnimi odnosi, s prijaznostjo in pripravljenostjo pomagati. Bodimo še posebej pozorni na ljudi okoli sebe, bodisi doma, v šoli ali v službi, in to vsak dan. Če bomo pozorni, če ne bomo preveč hiteli, bomo morda opazili, da je nekdo že ves teden tih, zadržan, se drži v svoji sobi …, je drugačen, kot smo ga vajeni. V takih primerih mu pojdimo naproti, povejmo mu, da se nam zdi spremenjen, povprašajmo ga, kako je, kako se počuti in mu zagotovimo, da smo na voljo, če potrebuje pogovor. Pogovor lahko močno razbremeni in človeku olajša iskanje rešitve iz situacije, ki mu povzroča stisko,” je povedala prim. Nuša Konec Juričič.

———————————————————————————————–
Ste v stiski?
Če pri vašem svojcu, znancu ali prijatelju opazite znake ali simptome depresije, jih spodbudite, da poiščejo strokovno pomoč. Na iste vire pomoči se lahko obrnete, če znake ali simptome depresije opazite pri sebi.
———————————————————————————————–

Svetovni dan preprečevanja samomora

Samomorilno vedenje je javnozdravstveni problem, ki prizadene milijone ljudi po celem svetu – številni ne zmorejo videti druge rešitve za svojo stisko, še več pa je takšnih, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega oziroma so v stiku z nekom, ki razmišlja o samomoru.
Svetovni dan preprečevanja samomora je namenjen vsem; tistim, ki jih pestijo stiske in ne vedo, kako naprej, tistim, ki so prizadeti zaradi izgube bližnjega, ter vsem ostalim, ki s svojimi dejanji pomagajo pri preprečevanju samomorilnega vedenja. Slednje izpostavlja tudi letošnje geslo svetovnega dneva preprečvanja samomora ‘Ustvarjajmo upanje z dejanji’.

Drugačne alternative

Namen gesla letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora je izpostaviti, da obstajajo drugačne alternative, kot je samomor. Z geslom želijo povečati zaupanje in zavedanje vsakega izmed nas, da lahko naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje.
Vseh samomorov žal ne moremo preprečiti, veliko pa jih lahko. In pri tem ima lahko vsak od nas ključno vlogo. S svojimi dejanji lahko pomagamo nekomu, ki se je znašel v najtežjih trenutkih. To lahko storimo kot pripadniki družbe, v vlogi otroka ali starša, kot prijatelji, kot kolegi ali sosedje. Vsi lahko podpiramo in pomagamo nekomu, ki se je znašel v samomorilni stiski, ali nekomu, ki je zaradi samomora izgubil bližnjega.

———————————————————————————————–
Viri pomoči
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. Klinični psihologi in psihiatri delujejo v okviru zdravstvenih domov, psihiatričnih bolnišnic in kot zasebni izvajalci s koncesijo ali brez nje. Za nosečnice in ženske po porodu je na voljo seznam s kontakti nekaterih izmed teh strokovnjakov, ki se še posebej posvečajo oziroma so naklonjeni tej populaciji.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
– dežurnega zdravnika,
– dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
– reševalno službo (112) ali
– urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).
Drugi viri pomoči
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na
telefone za pomoč v stiski.
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (ponedeljek–petek med 12. in 22. uro; sobota, nedelja, prazniki med 18. in 22. uro). TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
Pomoč je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic Posvet. Za prvi obisk svetovalnice v Celju ali Laškem pa se lahko naročite na telefonski številki: 031/778-772 (vsak delovni dan med 8. in 15. uro).
———————————————————————————————–

Svečka v podporo, spomin in kot upanje
V sodelovanju z Mednarodno zvezo za preprečevanje samomora tudi letos na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pozivajo, da 10. septembra, na svetovni dan preprečevanja samomora, na svojem oknu ob 20. uri prižgete svečko. Gre za gesto v podporo preprečevanju samomora, poleg tega pa svečka gori tudi v spomin tistim, ki so umrli zaradi samomora ter kot upanje za njihove svojce. (NIJZ, N. K.)

Oglas