13.december – dan sv. Lucije in božično žito

Tradicionalno se božično žito seje v začetku decembra na različne praznike. Lahko že 4. decembra, ko goduje sveta Barbara, lahko 8. decembra na Marijin praznik. Največkrat se žito seje 13. decembra, ko je god svete Lucije. Ker božično žito kali okrog 10 dni, bo tako ravno za božič ozelenelo in polepšalo vaš dom.

Sveti Luciji so ljudje pripisovali posebno moč, zimskemu soncu naj bi povrnila moč, da bi ponovno ogrelo zmrznjeno zemljo, iz katere bi vzklili novi plodovi. Od tod tudi Lucijino žito: žitno seme posejemo na ta dan in do božiča bo lepo ozelenelo. V žitu lahko vidimo marsikaj – od čaranja, od simbola pomladi in življenja, ki se začenja vračati v rastlinje in vse do prijetne praznične dekoracije.

Pšenico ali seme drugega žita posejemo v plitve okrasne posode ali v podstavke za cvetlične lončke, jih pokrijemo z zelo tanko plastjo zemlje in jih postavimo na svetlo in ne prevroče mesto. Ko boste sadili božično žito, ga sadite skupaj z otroki. Navdušeni bodo. Z veseljem bodo pomagali. In še bolj komaj čakali, da vzklije. Da končno nekaj pokuka iz zemlje nekaj zelenega, novo življenje.

Setev božičnega žita pa ima tudi širši pomen, saj ‘novo žito’ simbolizira ‘novi kruh’, znan predvsem v krščanstvu. Na slovenskem srečujemo ‘božično žito’ na Gorenjskem, ‘kaljeno žito’ na Štajerskem, ‘pšeničko’ na Dolenjskem ter ‘večno življenje’ v Beli Krajini.

Žito pustimo rasti do sv. Treh kraljev, najpogosteje pa ga pustimo do Svečnice.