Nizke temperature za zdaj ne povzročajo večje škode v kmetijstvu

Strokovne službe na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) spremljajo vpliv nizkih temperatur na stanje ozimnih posevkov, vrtnin in trajnih nasadov. Večje škode za zdaj nizke temperature niso povzročile, so sporočili s KGZS.
Ozimine (ozimna žita, oljna ogrščica, sejano travinje), ki so posejane v optimalnem roku in dobro ukoreninjene, tudi pri zelo nizkih temperaturah brez snežne odeje ne bodo imele večjih težav, zaradi katerih bi prihajalo do propadanja rastlin. Rastline so se že v decembru počasi prilagajale na padec temperatur.

Večja nevarnost pri pozno posejanih posevkih
Nekoliko so na slabšem pozno posejani posevki žit, predvsem poznejše novembrske setve, pri katerih so rastline slabše razvite in manj ukoreninjene.
Več težav lahko pričakujemo pri zelo pozno posejanih posevkih trav ali detelj, ki so jih pridelovalci posejali po spravilu koruze. Te rastline so še majhne in obstaja možnost, da popolnoma zmrznejo, zaradi česar bo spomladi nujna ponovna setev. Posevki trav in detelj, posejani v septembru, ki so v dobri zdravstveni kondiciji, bi morali prezimiti brez večjih težav tudi pri zelo nizkih temperaturah brez snega.
Posevki oljne ogrščice so večinoma dobro razviti. Pri temperaturah pod -20oC lahko pride do poškodb listne mase, kljub temu pa je zasnova cvetnega brsta zaščitena.

Vrtnine brez večjih težav
Tudi pri vrtninah ni zaznati večjih težav. Nizke temperature nimajo izrazitih negativnih vplivov na vrtnine, še posebej, ker ne prihaja do izrazitih nihanj temperatur, temveč je mrzlo tudi čez dan. Na sama tla imajo take nizke temperature pozitiven vpliv. Pomembno je, da se po površinah čim manj hodi. Kjer se rastline morebiti še pobirajo, naj se pobirajo s poti. Rastlinjake je treba takrat, ko so zunaj temperature nad 0 oC, dobro prezračiti, še posebej, če piha tudi veter.

Smiselna je zaščita mladih dreves in trt
Sadne vrste so različno občutljive na zimski mraz. Jablane in hruške prenesejo do –25 °C, breskve do –20 °C. V krajih, kjer se trenutno pojavljajo nizke temperature, je pomembno, da se prekine obrezovanje jablan in hrušk, koščičarji se tako ali tako pričnejo obrezovati kasneje. V sodobnih nasadih drevja proti zimskemu mrazu fizično ni mogoče zaščititi.
Drugače je v vrtovih, kjer imajo vrtičkarji posamezna drevesa. Tu je smiselno zaščititi predvsem mlada drevesa (starejša bolje prenesejo mraz), od sadnih vrst pa tista drevesa, ki ne sodijo v celinsko podnebje, jih pa zadnje čase tu pogosto sadimo (kaki, aktinidija, figa itd.). Drevesa teh sadnih vrst lahko pozebejo že pri –15°C, mlajša celo prej. Za zaščito teh dreves uporabimo stebla koruze ali tkanino, ki jo vrtnarji uporabljajo za zaščito posevkov in jo navijemo okrog debla v več slojih. Uporabimo lahko tudi druge materiale, ki prepuščajo zrak. Nikakor pa ne smemo za zaščito uporabiti materialov iz PVC.
Velja naj tudi opozorilo, da so temperature v merilnih postajah merjene na višini dveh metrov, temperature pri tleh pa so lahko nižje tudi za dve do tri stopinje. Dodatno temperaturo zniža tudi močan veter.
Tudi v vinogradih so na udaru lahko predvsem mladi nasadi. V primeru, da so bile cepljenke posajene v jeseni, jih je smiselno zagrniti z zemljo. Pri tako nizkih temperaturah se seveda tudi odsvetuje obrezovanje trt, še zlasti mladih nasadov. Kjer imajo ljudje ob hišah posajene brajde, jih lahko delno zaščitimo s kopreno.