Kako pravilno gnojimo vinograd in zakaj je to pomembno?

Tako pri obnovi vinogradov, kot tudi v rastni dobi trte je zelo pomembno, da upoštevamo pravilno gnojenje vinske trte.
Osnovno gnojenje vinogradov je agro tehnični ukrep s katerim zagotavljamo ohranjanje zdravih pridelovalnih tal in zdravega razvoja trt, kar posledično vpliva na optimalno prehrano in dolgoletno ekonomično količinsko pridelavo kakovostnih pridelkov grozdja in vina.

VINOGRADNIŠKA TLA

Pomen vinogradniških tal je v trajni ohranitvi zdravega in živega celotnega talnega kompleksa in omogočanju nemotenega in harmoničnega razvoja korenin vinske trte.
Vsaka trta je s svojim koreninskim sistemom v nenehnem stiku z živim in kamninsko mineralnim delom tal. Slovenska vinogradniška pridelovalna območja zaznamuje izjemna biotična pestrost, raznolikost klime, osončenje in drugi klimatski dejavniki, kar vpliva na pridelovalne razmere in daje izhodišče za pridelavo izjemno kakovostnih vin.
Vinogradniška tla so izhodišče za značaj in kakovost vin, so zapis in podpis našega pridelovalnega območja, kar v svetu postaja vse bolj pomemben dejavnik garancije kakovosti vina. Rodnost in rast vinske trte je odvisna od več faktorjev, kot so energija, ki jo predstavlja sončno sevanje, voda in raztopljene hranilne snovi.
Poraba in izkoristek teh hranilnih snovi poteka preko podzemnih in nadzemnih organov vinske trte povečini v obliki vodnih raztopin, lahko pa tudi v plinski in trdni obliki. Za večino rastlin je nujno potrebnih 17 kemijskih elementov – esencialnih elementov.

Rastlinska hranila so kemijski elementi in molekule, ki jih delimo na:

  • makroelemente : (C, O, H, N,P, K, Ca, Mg, Fe),
  • mikroelemente : (B, Mn, Zn, Cu, Mo, Cl, Ni),
  • koristne elemente : (Co, Na, Si, Al, Se, Ti, La, Ce ),
  • škodljive, toksični elemente : ( Cr, Cd, Hg, Pb, As…).

Na podlagi analiz tal in dobrega opazovanja vitalnosti in s tem fiziološkega stanja vinske trte, lahko s pomočjo mineralnih in organskih gnojil, zagotovimo pravilno založenost tal.
Cilj gnojenja je usklajena prehrana, ko v živih pridelovalnih tleh zagotavljamo trajno in pravilno razmerje hranilnih snovi z učinkovitim in energetsko varčnim sprejemom. Nepravilno razmerje hranilnih snovi v tleh ima negativne vplive na rast in rodnost, založenost tal. Gnojenje vinogradov in prehrana vinske trte postaja vse bolj odločilna za ekonomičnost pridelave in kakovost, ki ga zahteva trg vina.

Pri gnojenju tal moramo upoštevati da:

  • za osnovno temeljno gnojenje vinske trte se smatra gnojenje preko tal.
  • gnojimo le na podlagi analize tal, ki mora biti opravljena vsaj vsakih 5 let. Na večjih kompleksih se priporoča vsaj ena analiza na 10 ha
  • pri naročanju analize tal je potrebno naročiti vsaj naslednje parametre: analizo na založenost s kalijem, fosforjem, magnezijem, borom, pH in vsebnost humusa v tleh.
  • čim več podatkov imamo o tleh, boljši je lahko izdelan gnojilni načrt, bolj pravilno je naše gnojenje,
  • za gnojenje mora biti izdelan 5-letni gnojilni načrt.
  • pri gnojenju upoštevamo stopnje preskrbljenosti tal ( po Al metodi) glede na njihove lastnosti in določitev potrebnih odmerkov hranil, ki so poenoteni z letnim odvzemom. Optimalna stopnja je preskrbljenost C.
Stopnja založenosti % humusa mg P2O5/100g tal mg K2O/100g tal mg Mg/100g tal
A (siromašna tla) < 1 < 6 < 10 < 3
B (srednje prehranjena tla) 1,1 – 2 6 – 12 10 – 19 3 – 6
C (dobro preskrbljena tla) 2,1 – 3 13 – 25 20 – 30 7 – 10
D (pretirano preskrbljena tla) 3,1 – 4 26 – 40 31 – 40 11 – 19
E (ekstremno preskrbljena tla) > 4 > 40 > 40 > 20

 

 Gnojenje s K in P pri založenosti C- dobro, pri pridelku 5000 do 10000 kg grozdja/ha in gnojenje v skladu z IVG

 Hranilo/pridelek Odprta tla Trajna ozelenitev
FOSFOR kg P2O5/100g 30 35
KALIJ kg K2O /100g 70 80

 

Gnojenje s fosforjem in kalijem:

  • gnojenje s fosforjem in kalijem lahko opravljamo tekom celega leta, vendar vinsko trto najpogosteje gnojimo v zgodnjem spomladanskem, še boljše je v jesenskem času,
  • uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo tudi dušik (NPK), je prepovedana v zimskem času, ko so tla zamrznjena.
  • glede na to, da sta fosfor in kalij zelo slabo mobilna, je potrebno razmišljati o založenosti tal s kalijem in fosforjem predvsem ob obnovi vinograda,
  • kalijeva in fosforjeva gnojila je potrebno izbirati tudi glede na pH tal. V kislih tleh (pH pod 6), se priporoča uporaba fosfata, ki vsebuje kalcij, npr. thomasov fosfat, v bazičnih tleh, pH nad 7 pa fosfat, ki je topen v vodi (npr.superfosfat, hortyfosfat). Gnojenje s samim kalijem pri trti je vedno v sulfatni obliki, zato ker predstavljajo kloridi za trto velik strup.

Pred osnovnim gnojenjem obstajajo nekatera splošna priporočila, da:

– opravimo analizo tal (pravilni odvzem reprezentativnega vzorca )
– z gnojenjem rodnega vinograda vplivamo na trajno ohranjanje živih tal in zdrave trte, s tem pa na usklajeno prehrano trte in posledično na ekonomsko učinkovitost pridelave.
– pri gnojenju pustimo gnojilno okno (negnojeni del kot standard primerjave)
– pri gnojenju vinogradov do zatravitve in v času do rodnosti upoštevamo prekomerno bujno rast trte, pretiran pridelek na mladih trtah do petega leta starosti in posledično vplivanje na minimalni obseg (pre)plitvega koreninskega sistema trte.
– gnojenje zatravljenega vinograda s praviloma monokulturo ozkolistnih travnih kultivarjev, ki imajo gost sklop 3-5 cm globokih korenin, je danes v stanju podnebnih sprememb pomemben steber gospodarjenja z vinogradniškimi tlemi.

Samo mulčenje ali košnja trave je danes v zatravljenih vinogradih premalo, zato bo ob trajni zatravitvi potrebno vključiti raznolike ukrepe obdelave, zračenja, rahljanja, mineralnega in organskega gnojenja. Pri trajni zatravitvi bo potrebno vključevati različne trajne pokrovne rastline (do 40 % metuljnic ali detelj) z namenom obogatitve in povečevanja koreninskega spleta, s tem pa povečane zračnosti in posledično zagotovljenega uspešnega gnojenja.

– pomanjkanja hranil v tleh ne odpravljamo na pamet, temveč najprej s pomočjo strokovnjakov in zares skrbno opravljene analize tal ugotovimo vzroke, ki jih bomo nato potrpežljivo in strokovno pravilno tudi odpravili. Pri tem je zelo pomemben strokovnjak in pravilno postavljena diagnostika, saj pogosto vplivajo na pomanjkanje določenih hranil v trti drugi vzroki, med katerimi je vodilno tlačenje in neprezračenost tal )

Za boljše razumevanje sestavnih dejavnikov analiznega poročila kemične analize tal!

Vsako analizno poročilo ima oznako vzorca, globino jemanja vzorca, Ph, vsebnost humusa, stanje fosforja , kalija in magnezija v tleh. Za boljše razumevanje in bolj optimalno gnojenje vam predstavljamo nekaj poglobljenih znanj o naslednjih dejavnikih kemične analize tal.

Vsebnost humusa v tleh

  • je za gojenje vinske trte, kot trajne kulture izjemnega pomena za hitro in uspešno sprejemanje hranil med trto in tlemi.
  • Po našem mnenju je nedopustno, da najpomembnejši pokazatelj rodovitnosti tal – humus, še vedno ni zakonsko obvezen pri izdelavi analize tal. Preskrbljenost s humusom nad 2 % je osnova za nemoten sprejem hranil, racionalno preskrbo z vodo in izhodišče za uspešno trajno zatravitev vinogradniških tal, kar je zelo pomembno pri gnojenju vinogradov, ko vzgajamo mlado trto do rodnosti.
  • Pri humusu je danes kar nekaj neinformiranosti, saj ločimo trajni-dolgoletno nastajajoči humus, ki je posledica delovanja deževnikov in ostale mikrobiološke aktivnosti v tleh in enoletni ali energetski humus (vsa na trgu briketirana tudi ekološko certificirana organska gnojila), ki je energetska prehrana za enoletno pridelavo in praviloma ne vpliva na povečanje skupnega trajnega deleža humusa v tleh. Hlevski gnoj v čisti obliki (npr. gnojevke), brez organskih žetvenih ali travniških sestavin(npr. slame, trave, listja) ne vpliva na nastanek humusa v tleh in dolgotrajno predstavlja v tleh veliko nevarnost za ohranitev živega kompleksa(ki odločilno vpliva na usklajeno prehrano), ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi vpliva in povečane nevarnosti za zdravo pitno podtalno vodo. Praviloma nam danes vsebnosti humusa v vinogradniških tleh nad 3% ublažijo tako nesorazmerja med hranili, kot ubranijo trto pred posledicami zmernih suš, lahko pa v deževnih in manj sončnih letih povzroča več grozdne gnilobe.

Ph ali kislost tal

  • je pomemben podatek, ki nam pove ne samo kakšna so naša tla, temveč tudi kakšen bo sprejem hranil ali tudi ob tem ne samo, da pove kakšna so naša tla (kisla ali bazična).
  • Prav pri Ph je veliko neznanja, saj tudi strokovnjaki ob visokem Ph nad 7 nepravilno sklepajo da je preveč kalcija. Poglejte, destilirana voda ima Ph 7 pa nima nobenega kalcija. Torej lahko visok Ph povzročajo tako vodikovi (H) ioni, kot tudi ostali kationi med katerimi sta na prvem mestu kalij (K) in magnezij(Mg). Prav zaradi tega imajo naši odlični z laporji bogati vinogradi visoke Ph, kar pa ne pomeni pribitek kalcija. Pravzaprav se dogaja, da se kalcij ob magneziju zelo hitro izpira v spodnje plasti in postaja v vinogradih z zelo plitkim koreninskim sistemom travnega pokrova in korenin trt, ter visokim Ph, že vzrok pomanjkanja. Nizki Ph pa avtomatično ne pomeni zgolj samo apnenja, temveč zahteva najprej povečanje humusa in zračnosti v tleh z vnosom večjih količin težko topnih kalcitov, dolomitov, silikatov, zeolitov in PRP granulatov. Po tem pa opravimo apnenje, ki bo sprostilo vezi in rastlinam omogočilo dober sprejem hranil. V nasprotnem primeru, ko bomo nizki Ph reševali samo z apnenjem, bomo povzročili v že tako revnih tleh sindrom »bogatih očetov in revnih sinov«, na dolgi rok pa bomo pridelovalna tla dobesedno« oželi«.

Fosfor: trta potrebuje zelo malo fosforja (do največ 10 kg/10 000 kg pridelka), zato v vinogradih z vsebnostjo humusa več kot 3% in založenostjo fosforja C, lahko gnojenje s fosfornimi temeljnimi gnojili opustite vsaj do naslednje analize. Vsekakor pa v kritičnih pridelovalnih letih izjemnih suš priporočamo prehrano tudi s fosforjem preko listja v poletnem času.

  • fosfor vpliva na energetsko preskrbo in nastavek trte in je praviloma v tleh rastlinam velikokrat nedostopen.
  • Novejše raziskave so dokazale, da pospešena mikrobiološka aktivnost tal s povišano vsebnostjo humusa v tleh omogoča aktivacijo zablokiranega fosforja.

Kalij: kalija naj bo vedno več kot fosforja in magnezija. Pravilno razmerje z magnezijem naj bo 1,5-2 K: 1 Mg.

  • kalij je izjemen element, ki zagotavlja razvoj trte in kakovost pridelka grozdja.
  • pri analiznem poročilu kalij vedno primerjajmo z vsebnostjo fosforja in magnezija. V primeru, ko je večja vsebnost magnezija kot kalija bo potrebno pospešeno gnojiti s kalijem, čeprav je ta že v založenosti C, ob tem pa je nujno tudi foliarno dognojevanje v času vegetacije.
  • vsa opisana nesorazmerja vplivajo tako na nastanek kloroz, sušenja pecljevine grozdja , zavrt vegetativen razvoj trte, povečano občutljivost in poslabšano kakovost pridelka grozdja.

Priporočila pri osnovnem gnojenju vinogradov

  • Gnojenje »na pamet« odsvetujemo!
  • Brez rednega in usklajenega gnojenja ni trajnih količinsko bogatih in kakovostnih pridelkov grozdja!
  • Gnojenje naj bo vedno pogojeno z dobro odvzetim vzorcem in pravilno razumljenim analiznim poročilom in gnojilnim priporočilom!
  • Pri gnojenju upoštevajmo tudi individualnost vsake trte .
  • Strokovno pravilno in pravočasno gnojenje je sicer letni strošek, ki pa trajno zagotavlja tako povečan prihodek kot ekonomičnost pridelave in tudi izboljšanje kakovosti grozdja in vina.
  • Vsak tržni in pridelovalno resen vinogradnik naj gnojenje svojih vinogradov opravi v skladu z predhodno opravljeno analizo tal, posvetom s strokovnjaki, pri tem pa naj upošteva pravilno obremenitev svojih trt, ter njihove vitalnosti in življenjske moči.

 Sestavek je pripravil Edvard Jug, KSS Sl. Bistrica, po gradivu Romana Štabuca, specialista za vinogradništvo pri KGZS Zavod Maribor.

Pravi vinogradnik ve, da je trta kot krava, ki pri gobcu molze.
Osnovno gnojenje vinogradov je potrebno, s čim, koliko, kdaj in zakaj, pa potrebujete strokovne informacije, dolgoletne izkušnje in vedno več znanja. Smo pripravljeni, da bomo tem letu gnojenje vinogradov opravili v pravočasno in strokovno pravilno?